Zgodovina OŠ Slivnica pri Celju

Več kot 150 let je bila šola na Slivnici pri farni cerkvi – najprej v eni, potem v dveh zgradbah. Večjo stavbo so za časa okupacije v drugi svetovni vojni požgali, zato so učenci hodili po osvoboditvi k pouku v Gorico. Kljub obnovitvi šole le ta ni ustrezala potrebam, zato je bila zgrajena nova šola v Gorici, ki se je najprej imenovala po narodnem heroju Franju Vrunču.

S pripravami smo začeli 1965, šolo pa izročili namenu 1. septembra 1966.
Prostori s šestimi učilnicami so zadoščali učencem šolskega okoliša Slivnica. Ko smo priključili še učence višjih razredov treh podružnic (Dobrina, Loka in Prevorje) smo imeli že kar na začetku prostorske težave. Da je bila stiska še večja, šola ni imela telovadnice. Dobili smo jo čez 10 let – leta 1976.

Šolo skozi zgodovino so raziskali in predstavili učenci v raziskovalni nalogi pod mentorstvom učiteljice zgodovine Nadje Bevc.

Šola v Gorici skozi 40-letno zgodovino

Več kot 150 let je bila šola na Slivnici pri farni cerkvi. Najprej so učili v župnijskih prostorih in v kmečkih izbah, nato pa v dveh šolskih zgradbah. Prvo so zgradili leta 1859 na pobudo škofa Antona Martina Slomška, drugo šolsko zgradbo pa leta 1909 zaradi prostorske stiske. Ko je obe šoli načel zob časa pa tudi potrebam nista več ustrezali, so začeli učenci skupaj z učitelji sanjati o novi šoli, ki naj bi stala v dolini, v kraju Gorica.

Udarniško delo in samoprispevki krajanov

Želje po novi šoli so bile upravičene in utemeljena je bila gradnja v Gorici. Vplivni domačini so leta 1963 ustanovili režijski odbor za gradnjo šole. Člani odbora so se s pogodbo med investitorjem in izvajalcem del posredno obvezali, da bodo zgradil do roka cesto do šole. V njihovi domeni pa je bila tudi gradnja vodovoda za šolo in ureditev okolice šole. Zavihali so rokave in zavihteli krampe ter lopate. Požrtvovalnim članom režijskega odbora so pomagali domačini in krajani iz vseh ostalih vasi novega šolskega okoliša. Do leta 1965 je bilo opravljenih 3.590 ur prostovoljnega dela. Krajani so prispevali tudi denar, les, hrano, pijačo ter vprežno živino in traktorje za prevoz gradbenega materiala. Pri udarniškem delu so se poleg mladincev dobro izkazali tudi učenci, takratni pionirji in cicibani.

image001