Zlata pravila obnašanja pri uporabi interneta
Smernice pediatrov za uporabo naprav z zasloni pri otrocih
Skoraj odkar obstaja naša točka osveščanja o varni rabi interneta, se srečujemo z vprašanji, kolik
o uporabe računalnika, interneta je za otroke še priporočljivo. Dokončnega odgovora s strani stroke doslej ni bilo. Sedaj pa z veseljem sporočamo, da smo tudi v Sloveniji dobili smernice za uporabo naprav z zasloni pri otrocih in mladostnikih, ki jih je pripravilo Združenje
slovenskih pediatrov in Sekcija za primarno pediatrijo v sodelovanju ter s širokim konsenzom in podporo drugih relevantnih strokovnjakov in institucij, md drugim tudi Zavoda za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ena izmed raziskav je potrdila, da so te smernice nujne.
»Porastu problematične uporabe zaslonov smo priča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018) so znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 %, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 % slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let,« izpostavlja dr. Špela Selak. Vse, predvsem starše pa tudi vzgojitelje in učitelje zato poziva, da »otroke in mladostnike spodbujajmo k zmerni, odgovorni, uravnoteženi in varni uporabi od prvega stika z zasloni dalje.«
Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, svetovalka na Logoutu, pa problematiko zaokroža s skrb vzbujajočimi podatki: »Mladostniki, vključeni v naše programe, so v zadnjih 12 mesecih pred zasloni telefona in računalnika v povprečju preživeli med 5 in 6 ur dnevno izključno za zabavne vsebine. Če temu prištejemo še nekje 4 ure dnevno za šolanje na daljavo, pridemo do 9 do 10 ur dnevnega zaslonskega časa. Ob tem sem kot strokovnjakinja za spletno vedenje, zaskrbljena. Čas je za smernice, ki bodo v pomoč pri uravnoteženju zaslonskega časa in pri izbiri ustreznih zaslonskih vsebin.«
Več o smernicah pediatrov si lahko preberete na tej povezavi.
Vir: www.safe.si
PRISPEVEK O PREKOMERNI RABI TEHNOLOGIJE PRI OTROCIH
“Brez nove tehnologije ne gre. Naši otroci, njihova eksistenca, njihov status je odvisen od nove tehnologije. Nova tehnologija je sestavni del našega življenja, moramo pa storiti vse, da z njo nismo zasvojeni,” pravi Kramli, ki se s to težavo vsak dan srečuje pri svojem delu.
Kot poudarja, ni nič narobe s tehnologijo, ki podpira realni svet. Omogoča nam, da plačamo položnice, tehnologija lahko olajša operacije, razbremeni človeka. “Ampak to je tehnologija, ob kateri postanem utrujen, naveličan. Ko pa se s pomočjo nove tehnologije sproščam, zabavam, je to nekaj povsem drugega. Takrat narava ni več tako milostna. Takrat ne postajam utrujen, možgani želijo vedno bolj intenzivno dogajanje. Ljudje izgubljajo službe, se ločujejo, bankrotirajo, ambulante imamo polne z od devet do 84 let staro populacijo. Ni več generacije, ki bi bila iz tega izvzeta,” je Kramli pred dnevi razložil na konferenci Odvisnost od elektronskih komunikacij v sodobni družbi, ki jo je pripravil Svet za elektronske komunikacije.
Več si lahko preberete na https://slivnica2.splet.arnes.si/2021/10/11/prispevek-o-prekomerni-rabi-tehnologije-pri-otrocih/.
Zasebnost v družabnih omrežjih
Na družabnih omrežjih moramo biti previdni pri objavi podatkov o sebi. Če je profil popolnoma javen, ga lahko vidi in deli naprej čisto vsak uporabnik interneta: tudi starši, učitelji, profesorji, delodajalci in popolni neznanci. Priporočljivo je prebrati Pogoje uporabe in Politiko zasebnosti družabnega omrežja, preden si ustvariš profil. Pri tem moraš biti pozoren tudi na informacije, komu bodo posredovali tvoje podatke, komu bodo na voljo v vpogled in ali jih boš lahko trajno izbrisal.
Družabna omrežja nam omogočajo, da objavljamo podatke o sebi, sporočamo drugim, kaj počnemo, kaj nas veseli ter celo kje v nekem trenutku smo. Zaradi vseh teh možnosti je pomembno, da poskrbimo za svojo zasebnost, saj se lahko zgodi, da bodo ti podatki dosegli širše občinstvo, kot bi si sami želeli. Posledice so lahko potem zelo neprijetne.
Nastavitve zasebnosti na družabnih omrežjih
Pri večini družabnih omrežij imamo možnost nastaviti svoj profil kot javen (to je ponavadi že privzeta nastavitev) ali kot zaseben. Če pustimo profil javen, to pomeni, da lahko vsak – tvoja mama, tvoj najboljši prijatelj, tvoja babica in celo tvoj šef, vidi kaj objavljaš. Ne samo to, tisto, kar objaviš, je lahko vidno tudi popolnim neznancem, tistim, s katerimi v resnici sploh ne želiš deliti določenih vidikov svojega življenja in tudi tistim, ki tega družabnega omrežja sploh ne uporabljajo. Zato je najvarneje, če svoj profil na vseh družabnih omrežjih, ki jih uporabljaš in kjer je to mogoče, nastaviš kot zaseben. To ti omogoča, da sam določiš, kdo lahko vidi tvoje podatke in objave. Če nastavitev zasebnosti na izbranem družabnem omrežju ne najdeš, poišči razdelek »Središče za pomoč« oziroma »Help center«, kjer lahko najdeš informacije o tem, kako poskrbeti za zasebnost svojega profila.
Tudi ko nastaviš profil kot zaseben, pa je pomembno, da si previden pri tem kaj objavljaš. Določenih informacij o sebi ni nikoli priporočljivo objaviti. To so na primer domači naslov, telefonska številka, bančni podatki, kopije svojih dokumentov, kot so osebna izkaznica, zdravstvena kartoteka, vozniško dovoljenje, potni list in podobno. Čeprav želiš pokazati navdušenje nad tem kam nameravaš kmalu odpotovati in zato objaviš sliko svojega potnega lista, si zapomni, da tvoj potni list vsebuje podatke, kot je črtna koda, s katero lahko goljufi pridejo tudi do kakšnih dragocenejših podatkov o tebi. Prav tako ne objavljaj fotografij letalskih ali železniških vozovnic, rezervacij hotelov in podobno, kar izdaja, da boš odpotoval in do kdaj te ne bo doma.
Lokacija
Številna družabna omrežja ponujajo možnost deljenja lokacije – vsakič, ko objaviš fotografijo, videoposnetek, posodobiš svoje stanje in podobno, lahko ob tem tudi deliš, kje si oziroma kje je bila fotografija posneta. To lahko predstavlja veliko tveganje, saj nimajo vsi uporabniki družabnih omrežij dobrih namenov. Če nekdo ve, kje si, te lahko tudi fizično zasleduje (stalking). Prav tako tvegano je, če z deljenjem lokacije druge ljudi obvestiš kdaj te ni doma. Z deljenjem dopustniških fotografij, kjer drugim sporočaš, da je trenutno celotna tvoja družina več ur oddaljena od doma, lahko namreč privabiš roparje. Deljenje svoje lokacije nikoli ne more biti popolnoma varno. Dodatno se lahko zavaruješ tako, da na svojem telefonu ali tablici preprosto izklopiš lokacijo in storitev vklopiš samo kadar jo res potrebuješ.
Varstvo osebnih podatkov
Družabna omrežja te bodo pri registraciji vedno pozvala, da obkljukaš ali se strinjaš s Pogoji uporabe in da prebereš in se strinjaš s Politiko zasebnosti. Zelo pomembno je, da vedno, preden se pridružiš družabnemu omrežju, prebereš Politiko zasebnosti, preden označiš, da se strinjaš, saj lahko izveš veliko koristnih informacij glede tega, kako bo to družabno omrežje zbiralo in uporabljalo podatke o tebi. Politika zasebnosti je način, na katerega ti to podjetje, ki ima v lasti družabno omrežje, na katerega se želiš registrirati, zagotovi, da so tvoji podatki zaščiteni. Enako pomembno je, da prebereš tudi Pogoje uporabe. Ena izmed ključnih stvari, na katere moraš biti pozoren pri tem, ko se pridružuješ novemu družabnemu omrežju, je, komu bo to družabno omrežje posredovalo tvoje podatke. Družabna omrežja pogosto uporabijo tvoje podatke, da jih delijo s tretjimi osebami, na primer s podjetji z igrami (če družabno omrežje ponuja možnost igranja iger) ali preprosto iz oglaševalskih razlogov. To bo vedno zapisano v Politiki zasebnosti v razdelku o tem, komu se podatki posredujejo (npr. razdelek »Posredovanje podatkov neodvisnim partnerjem« pri Facebooku in Instagramu). Bodi pozoren tudi na informacije o tem ali je podatke mogoče trajno izbrisati.
Vir: safe.si
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate zanimive in poučne filme o varni rabi interneta in IKT tehnologije.
Risanke Ovce
Safe.si – videi
Nisem vedno viden
Nevarnosti na spletu
Internetne prevare
Gesla
Varna gesla
Je pisalo na netu
Družbena omrežja
Kako se obnašamo
Pravo življenje